Šparglji za lenobe


Včasih mi je žal, da nisem zajec. Ker potem bi lahko šparglje kar surove glodala. Ali se jim reče beluši? Šparglji? Beluši?
Zaradi mene se jim lahko reče kahla na prepihu. Mi je vseeno.
Ker jih obožujem.
Na vse možne načine. Z rukolo in regratom. Pečene v listnatem testu s pomarančami. Pečene z jajci.

Sem pa tipično, moderno babje lena.

In šparglje pripravim “bajdvej”.

Slika
Sveže šparglje upognem. Tam, kjer se zlomijo je meja med uporabnim delom in olesenelim deblom, ki ga zavržem. Narežem jih na 2 cm dolge kose in jih vržem v vrelo in osoljeno vodo za točno 2 minuti. 2 centimetra, 2 minuti. Kapiš?
Odcedim jih, prelijem z dobrim olivnim oljem in limoninim sokom. Čezenj posujem sveže nastrgan parmezan.

Poleg si privoščim kozarec dobrega vina, veselo glasbo in skozi okno gledam kje hudiča se skriva ta pomlad. In princ na belem konju.
A o konju kdaj drugič. Pa ne v tej rubriki. O princu pa komot…

Kategorije:LISICA KUHARICA
%d bloggers like this: