Teta skoraj v arestu


Najprej naj povem, da sem izpit za avto naredila pred 30 leti. Od takrat se nisem niti enkrat zaletela.
Ja, pred tem sem imela velike probleme z dajanjem v rikverc. Dvakrat sem se pomotoma zaletela v svinjak za hišo, enkrat pa mi je avto ritensko spolzel v gnojno jamo. Še sreča, da smo imeli pri hiši močan traktor, ki je moj topolino potegnil iz dreka. Kljub temu, da sem celega razstavila in ga luftala celo poletje, je še zmeraj smrdel kot kuga.
Sredi najhujše zime, ko nisi čutil niti svojega nosu, kaj šele kaj vohal, sem ga prodala in še nekaj naslednjih nedelj molila, da me ne bo prišel kdo prebunkat.
Potem, ko sem spoznala vse skrivnosti prestavne ročice, je šlo ko šus.

Ampak zdaj me je pa Haider zafrknil. Sredi Pliberka je postavil krožni promet in moram priznati, da je tisti kupček rož sredi ceste postal moja njahujša nočna mora.

Sredi noči sem vstala, zvlekla Dolfa v pidžami v avto in šla na probenfar. Še preden sem speljala izpred hiše, je Dolf že sladko smrčal. Pripeljala sem do krožnega prometa in razmišljala. Kam zdaj? Levo? Desno? Dolf je še zmeraj kinkal in mrežica za kodre mu je spolzela do nosu.
Zaupala sem svojemu instinktu in lepo zavila levo. Juhu! Avto se je držal ceste in zmeraj bolj sem tiščala na gas. Naenkrat so se za mano posvetile še ene luči in eden za drugim sva šibala v krogu. Gume moje bolhice so zmeraj bolj cvilile, njegove pa tudi. Ampak tisti za mano je moral imeti en strašno nobel avto, ker so mu kljub temu, da še ni bil božič, na strehi svetile pisane lučke.
Naredila sva še nekaj krogov, potem pa sem obstala na strani in stopila ven, da nočnemu kameradu čestitam za odlično odpeljane kroge.
On je pa skočil ven, mi nataknil lisice in se drl, če ga imam za norca.
” Ja, majne libe,” sem rekla:” Ka pa taj? A sem Haiderju znucala rondo?”
Prepričana sem namreč bila, da je to Haiderjeva tajna Polizei, ker sem ga zmerjala, ko je pred našo bajto izpulil slovensko tablo za Pliberk in je ostal samo še Bleiburg.

Takrat se je pa zbudil še Dolf in tajnemu policaju začel groziti. Po moje ga policaj ni ravno resno jemal, ker Dolfa v šlafroku in z mrežo na glavi res ne moreš resno jemati.

Ko sem ju gledala in poslušala kako sta se zmerjala, sem morala planiti v smeh. Policaj me je gledal, kot da se mi je zmešalo. Potem se je pa še njemu začelo kolcati in na koncu sva se oba režala kot nora.
Dolfu sicer še zmeraj ni bilo smešno in zeblo ga je v noge, jaz pa sem mislila, da mi bo kar ušlo.

S policajem sva se nato končno zmenila v čem je fora. Dal mi je roko in mi pokazala kako se zvozi rondo. Glih kontra.
Potem sem ga hotela nažicati, da bi mi pustil peljati policijski avto s prižganimi lučkami in sireno.
” Tante, kajn zajebavn vi z mano! Ih dobro vedeti, da vi s kosilnico vsako nedeljo po Pliberku grozen štau delati. Naj vam, bo, ker ste faca, samo kajn zajebavn!”

Pa naj še kdo reče, da policaji niso face!

Kategorije:TETA IZ PLIBERKA
%d bloggers like this: