Prijateljica, s katero si delila prvi šoping, ostane prijateljica za vedno


Pravo prijateljico spoznaš v vrtcu.

Ko ti zabije sveže ošiljeno barvico skozi dlan. Ali pa skoraj zadavi s štriki tvoje štrikane kape.

Prijateljstvo se nadaljuje s prvim čikom v sosedovi hosti in prvim nakupovalnim izletom v Italijo. Prijateljica,  s katero sta delili prvo zapravljanje v Italiji, ostane prijateljica za vedno.

Prijateljico za vedno spoznaš, kadar imaš za fanta največjega kretena. Le da ti tega ne veš. In potrebuješ nekoga, da ti spet zategne štrike okrog vratu in ti pove, da te je škoda. Škoda prejokanih noči, ko ti ni hotel povedati, kje se je celo noč klatil in kdo je tista mrha, ki mu vztrajno pošilja sporočila sredi noči.

Prava prijateljica je tista, ki v nedeljo zjutraj s sposojenim kombijem podre kante za smeti pred vajinim blokom in čisto zaripla v obraz privleče prazne škatle v stanovanje. Ko zagledaš njeno ostro gubo sredi čela,  začneš brez besed zlagati vse kreme in kremice, se počasi poslavljaš od stanovanja, na koncu pa samo še mečeš čevlje in plašče v velike vrečke za smeti.
Do večera si že preseljena in v praznem stanovanju nazdravljaš s poceni steklenico šampanjca. V krogu prijateljev, ki so tvoji. Samo tvoji. In ne nasedajo zaročnemu prstanu, ki mu binglja z mezinca.
»Naj si ga nekam vtakne«, je kolektivni komentar. Ti  se pa tolčeš po čelu, ker nisi toliko počakala, da bi ga zamenjala za nočno omarico. Brez nočne omarice pa res ne gre. Kam pa naj vendar postaviš predrage čevlje? Halo? No, tega problema dolgo ne bo več… najemnina bo požrla vse šuhe. In taške tudi.

Potem nastopi obdobje joka in stoka. Namesto novoletnega poležavanja na obljubljenih Karibih, vsa shirana ležiš pod mizo svojega mini stanovanja. V družbi naključnih obiskovalcev.

Kriza je res prava prasica in meso šibko ob najbolj neprimernih urah. Sredi noči se spomniš, da ti ni voščil za dan žena. In mu pošlješ sporočilo. Ker ob treh zjutraj pač niso vsi pokonci in ne odgovarjajo na sporočila, ga za kazen še pokličeš, ob petih zjutraj pa že stojiš pod njegovim oknom in mu glasno in jasno tuliš, da ima najmanjšega tiča pod soncem. Ker zdaj pa že imaš kaj za primerjati.

Hudič je, ko dobiš še nov računalnik. Takrat je spet čas za prijateljico. Ki ti po vsakem žuru zapleni telefon in računalnik ter ne nasede zgodbam o nočnih vlomilcih in nujni vezi s svetom. Ker živi samo nadstropje nad tabo. In verjame, da bo vlomilec tekel, kolikor ga bodo nesle noge, če te slučajno sreča sredi noči. Z nočno masko in surovimi kumaricami na čelu bi na smrt prestrašila samega Frankensteina. Enkrat je že ona glasno zavreščala, ko si ji zjutraj odprla vrata.

Po obdobju samomorilskih mejlov in grozilnih sporočil, ti vrne telefon. In računalnik. A ji je kmalu žal. Ker začneš vsa sporočila, ki so namenjena njemu – pošiljati njej.

A takrat si že iz hudega. Ker je ona tista, ki je v riti. In je čas, da ti skrivaš – njo. Ker se ponavadi zafrkne in naenkrat povabi vsaj dva ljubimca. Takrat se skupaj skrivata, kukata skozi okno in si glasno odkimavata. Nujno potrebujeta še eno prijateljico. Ki vaju bo spravila v red.

Vsaj eno z dolgoletnimi izkušnjami usklajevanja. Ker tole res ne pelje nikamor!

Kategorije:PAVLA ŠVOH

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: