Tetin rojstni dan


Včeraj sem praznovala rojstni dan.
Povabila sem pol Pliberka in še nekaj žlahte iz Dravograda. Tete Dore izjemoma ni bilo, ker je ne spustijo več iz sobe. Zadnjič so jo dobili, ko je eksala antrfriz.

Cel vikend sem pekla štrudle in potice, Dolf je pri Hartwegarci nabavil rum in šampanjec pa malo brezalkoholnega piva za najina sinova. In borovničke za svakinji. Če bosta sploh obe prišli.

Na terasi za hišo sem lepo prištimala mizice in stole, zmešala bovlo in narezala potico.
Sosedje so se cel dopoldan čudno plazili okrog naše hiše, enkrat sem Herto skoraj z valjarjem po glavi mahnila, ko jo je prineslo mimo mojega kuhinjskega okna.
Ura je bila že poldne in nikogar ni bilo na mojo bovlo. Z Dolfom sma se že pošteno nabiksana smejala, jaz sem hodila na skrivaj kaditi v drvarnico in naenkrat se po cesti zasliši grozen hrup.
Skoraj sem pogoltnila čik, ko je pred drvarnico zatrobilo. Previdno sem pogledala ven in takoj mi je bilo žal…
Pred drvarnico je stala ogromna kosilnica. Skoraj traktor.
Takoj mi je bilo jasno. Dolf…. Vprašali so ga kaj naj mi kupijo in on jim je najbrž svetoval darilo, ki si ga on želi.
Tako sem že dobila lovsko puško, celo pločevinko XXL črvov, od sinov pa plakat skupine Aerosmith. In ojačevalec.

Grozno veselo sem se smejala in tiho preklinjala samo sebe zakaj nisem dala malo odvajal v potico.

Takrat so prišli pa moji vnučki. Z očkoma. In vešči.
Najmlajši se je čudno zvijal in komaj zadrževal smeh. Naenkrat mu je iz hlačnice pokukala – oranžna muca. S pentljo okrog vratu. Za mene!
Takoj me je opraskala in se divje pihajoča skrila v krošnjo naše breze. Pa svoji tašči sem ji dala ime Johanca. Ista barva las in enak karakter.
Ob ene petih popoldan je večina gostov plesala limbo, svakinji sta si žugali z umetnimi nohti:” Ti boš meni govorila, da se azaleje zaliva vsak drugi dan! Edina rastlina, ki tebi poganja je plesen v hladilniku!”
Pustila sem ju da sta se zabavali in šla iskat vnuke.
Za živo mejo sem slišala pritajen krohot in čofotanje.
Uboga Johanca je v mojem čebru z bovlo morala plavati kravl, hudički so pa navijali.
Vsem sem navila ušesa in jih za kazen poslala sedet k mamam, sama pa sem Johanco stuširala in srce se mi je paralo, ko sem videla kako pijano jo je zanašalo sem in tja čez travnik, dokler ni prišla do našega župnika in mu pobruhala čevljev.

Noč je padla, komarji so šli v napad in počasi so se moji preljubi gostje odmajali domov.
Johanca je glasno smrčala v viseči mreži, Dolf je spal na kavču…
Slekla sem svoj zakmašni firtuh, si na glavo poveznila Dolfovo motoristično čelado in zakurblala kosilnico.
Kolikor se je dalo močno sem pritisnila na plin in odropotala po glavni cesti skozi Pliberk. Pred hišo vsakega, ki je prispeval za moje darilo sem glasno potrobila in odropotala dalje.
Bodo že videli!
Celo leto že ponavljam, da si želim jacuzzi na terasi. Oni mi kupijo pa kosilnico.
V nedeljo zjutraj bom obhod ponovila. Navsezgodaj zjutraj. Pa po vsaki vaški veselici in obvezno za Božič in Silvestrovo.

Kategorije:TETA IZ PLIBERKA

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: