Zadnjič sem slišala simpatično pripombo , da smo Slovenke kot semaforji.
Gospod, ki mu je opazka ušla z jezika je Francoz in takoj mi je bilo jasno, kaj je hotel povedati.
Kot najstnico me je babica zmeraj lovila z mokro cunjo, ko sem se zvečer plazila v lajf. Neznansko ji je šlo v nos, da se na debelo pudram in šminkam na temno rjavo. Jebiga, takrat je bila pač temno rjava ali šminka v barvi stare slive moderna.
Čisto je popenila, ko sem svoje otroško svetleče lase postrigla na ježka in pobarvala na črno. Še dobro, da ni videla mojega ljubljanskega izleta v piščančje rumeno. Najbrž bi jo kar kap!
Enkrat je v šlapnah tekla za sosedovim mulcem, ki je bil ponosni lastnik strganih kavbojk, s fotrovimi hlačami na faltne v rokah, češ, da kaj si bodo pa v Slovenj Gradcu mislili…
V glavnem, kot ena vampirka sem se potikala po svetu. Na srečo nisem bila edina. Poleg mene so korakale s kano prevrete sošolke, prijateljice s pudljasto trajno in mama z blond prameni in minivalom.
Nimaš kaj, edino inozemstvo, ki smo ga do takrat videle so bile slike Nicka Kamena, Breta Michaelsa, Samanthe Fox in Madonne v Bravu. Vsako prvo soboto smo šli v Avstrijo po kavo in Milko. Tam so šele bili modni presežki!
Vorne praktisch, hinten erotisch, temno zelene mokasine in karirasta krila. Pa temno zelen reklc z zlatimi knofi.
V bistvu smo še dobro držale svojo špuro.
V primerjavi s Primorkami, ki so hodile v sanjski šoping v Trst in nosile moderne kavbojke, svilene srajce in rjave usnjene torbice, smo bile res prave kmetice!
Res mi je žal, da sem bila taka trma, ki je zajtrk jedla poceni bojne barve.
Najbolj me pa še zmeraj jezijo te presnete Francozinje!
Ziher imajo že v vrtcu tečaje »Joe le taxi«. V osnovni šoli imajo izbirni predmet »Amelie« in v srednji »Ime mi je Vanessa, pravkar sem vstala, najboljše se počutim v njegovi srajci«.
Tisti njihov naravni look!
Vse ene fino skuštrane, lica se jim svetijo, imajo najdaljše trepalnice na svetu in temno roza šobice kar kličejo po poljubih.
Mrhe jedene!
Ziher vsako jutro vstanejo ob petih se mažejo s kremami, ki so jih francoski kozmetičarji naredili samo za njih in so največja državna tajna. Da ne govorimo o oblekah, ki nežno padajo a se usedejo na njihove male prsi in ozke boke.
Grem stavit, da je njihov izlet po svežo bageto, 10 dag sira in flašo bordojca samo folklora in ima v resnici polno skrinjo zmrznjenega kruha! To je samo jutranji test in štetje žvižgov šarmantnih Francozov, ki na pločniku dvigajo moralo bež lepoticam.
Me pa še zmeraj hodimo okrog živo oranžne, pepelnato blond, peroksidno rumene in modro črne. Da ne govorim o vijoličastih pramenih in asimetričnih frizurah, črnih bodijih, ki se zlivajo čez pas in mesarskih škornjih do srede meč.
A vsaj malo napredujemo!
Avstrijke imajo še zmeraj bundesliga frizure.
Ajdi, Heidi Klum res ne šteje!
MOJ B®LOG 
Pa kje si ti vidla te Francozinje…Še na Champs-Élysées, se mi je komi enkrat ena zadopadla (ki ni bla 2x zlomljena al pa ni hodla mal nagnjena naprej, tak ko da je ceu lajf u hribih živela…) in sem reku, no končno ena dobra babnca…ja in kaj sva ugotovila po 5 minut pogovora, da je z Romunije!!!!! Nej majo Pierri svoje Francozinje 🙂
No, eni smo bili še na slabšem, ko so nas z “maloobmejno” peljali zraven samo zato, da so lahko več kafeja nabasali, takrat sem bila vsa srečna, ko sem dobila casalijeve roza-bele cukre :)…kam bolj daleč od Lavaminda pa itak nismo prišli, jaooooo…mogoče malo kasneje po espadrile, ki so razpadle ob prvem dežju 😦