Ljubljanski švalerji, playboyi in ostali pozerji


Najdete jih povsod. Ni potrebno dolgo iskati…

Še najraje se potikajo po posebnih dogodkih. Pa s tem ne mislim prižiganja lučk v stari Ljubljani ali partizanske komemoracije v Dražgošah. O, ne. Predvsem imajo radi sprejeme in prireditve, kjer so na pol gole hostese in kjer teče brezplačni alkohol iz rek v oceane. So celo tako zelo posebni, da najraje vstopajo pri zadnjih vratih. Ne zato, ker bi jim njihove oboževalke že na glavnem vhodu slekle hlače, temveč zato, ker jim tako ni potrebno plačati vstopnine.
V bistvu zmorejo iz sebe narediti najbolj želeno blagovno znamko.

Včasih so celo tako prijazni, da v ljubljanske Benteke pripeljejo svoje golobice. Vabilo izgleda takole:

Švaler (se javi po 3 mesecih molka): »Živjo, a mi lahko zrihtaš karto za Pasjo procesijo?«

Golobica: »Joj, morala bi poklicati frenda od frenda od prijatelja, mu zglancat avto in speči potico,  da dobim kako karto zastonj.«

Švaler: »Aha, potem to pomeni, da se ne rabim več sekirat? A bi mi lahko karto potem pripeljala kar domov?«

Golobica: »Ja, no, pa bom.« (V mislih že preračunava, koliko kavam se bo morala odpovedati, da bo lahko kupila orehe za potico).

Švaler: »No, lahko pa prideš pred žurom pome, bova spila enega, potem me pa lahko zapelješ do tja. Pa, prosim, obleci kako kratko krilo, visoke pete in ne pozabi na šminko.«

Golobica (Se ponosno odpoveduje zimskim škornjem): »Kdaj pa? Kam pa?«

Že nekaj časa sem prepričana, da v Ljubljani (in najbrž imajo podružnice po celem svetu), obstaja Akademija Švalerizma in manipulacije.

Vanjo sprejmejo samo moške, ki so do svojega 18 leta dokazali, da so nekaj posebnega. Prvi temelj je lepota. Absolutno morajo biti zelo brihtni.
Zmagati morajo na tekmovanjih: Kameno lice, Žlampam in preživim, Nisem bil jaz!, Sem na jeziku gor zrasel. Super je, če obvladajo vsaj en inštrument in so prebrali 50 odtenkov sive.

V četrtem letniku imajo potem usmerjeno izobraževanje, ki se loči na več smeri. Lahko izbirajo med:Milivojevičeve lažnive formule ljubezni, Freud za ženske, Kako skriti podočnjake, Nategni in pobegni itd.

Vsako leto je nekaj novih diplomantov, ki zaključijo  z odliko in se odpravijo v svet.

Njihova prva destinacija po diplomi je preverjanje znanja na študentskih žurih. Najraje izbirajo med KMŠ-jem in brucovanji po študenstkih domovih. Tam imajo neomejen nabor preprostih in iskrenih deklic s podeželja, ki jim njihova pozornost neskončno laska. In so ubogljive. Na njegovo prigovarjanje si odstrižejo lepe lase in pol štipendije zapravijo za ultra moderno pričesko pri ultra zanem frizerju, drugo polovico pa za moderne štikle in fensi sončna očala.

Ko diplomiranec opravi prvi podiplomski izpit, se odpravi med višje leteče golobice. Te se v jatah zbirajo po nobel lokalih. To pomeni, da imajo več denarja od študentk in znajo z jezikom nazaj usekat, ko jih švaler prvič pošlje po čike. A nimajo šans. Preden se zavejo, mu zjutraj pripravljajo vroč kakav in tečejo v pekarno po sveže rogljičke.

Najtežji del magisterija iz Švalerizma in manipulacije predstavljajo razočarane ženske. Vsako popoldne jih najdeš na aerobiki ali Šmarni gori. Vse so že videle in preživele že vsaj enega njihovega sošolca. Poznajo že skoraj vse prefinjene finte in laži.

To je za švalerja največji izziv.

Takrat udari na polno. Pred zmenkom naštudira njen FB profil in v avtu naštima njen zadnji youtube posnetek. Še enkrat prebere pesmi preroka Hafisa in ponovi Minatija. Z njo hodi na vse tiste imetne žure. Ji drži lase medtem, ko ona čisto nič glamurozno spi z glavo v WC školjki. Niti ne pobegne, ko mu kupi darilo za obmesečnico.

Predvsem se pa radi delajo skrivnostne. “Uuu, moja preteklost je taaako zanimiva! Tu pa tam pove, kako je žural s Stingom, bos splezal na Kilimanjaro ali pa rešil ljubimca od Billa Gatesa pred morskim psom.”

Samo ne sprašuj ga osebnih vprašanj. Ker ne boš izvedela nič. Pa ne zato, ker ne bi hotel povedati, temveč zato, ker ni kaj povedati. Kar vidiš, to dobiš. Sicer je mogoče lepo za pogledati in so ti njegove oboževalke favš, a kar naj ga imajo. Diplomiranega švalerja, ki nikoli ne bi opravil izpita iz Ljubezni. Ali pa tudi… a samo pod pogojem, da bi govoril o ljubezni do samega sebe.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika besede »švaler« ni. Ker si tega ne zaslužijo. No, ali pa zato, ker je v resnici hrvatizem. Kdo bi vedel.

Kategorije:PAVLA ŠVOHTags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

4 comments

  1. po mojem mnenju, je podobnost z našimi politiki, zgolj namerna !! Vsaj jaz tako menim:)

  2. al ti prijateljice veliko zaupajo, ali maš med prijatelji kakega ‘švalerja’ ali pa si že šla po rogljičke v pekarno.

  3. Tipični prededipalni predstavnik androgine populacije. Punce ste pa same krive, ker nasedate takim “švalerjem” – metroseksualcem po domače povedano.🙂

    Same se ogibate resničnih moških, tistih, z iskrico v očeh in Ljubeznijo v srcih. Ampak, saj niste same krive, če pa niti ne veste več, kako bi pravi moški moral izgledati.

    Kot referenco priporočam knjigi BMZ-ja: “Prva od suhih krav” ter “Tembatsu”.

    Dober zapis drugače. Sem užival v branju in prikimaval ob opisih lublanskih švalerjev.

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: