Ravnatelja za seks zvezdo!


Ne bom modrovala o tej temi, ki so jo včeraj in danes pograbili vsi medji in naenkrat so vsi bolj papeški od papeža. Kajti edina razlika med ravnateljem in učiteljico ter večino drugih smrtnikov je samo v tem, da so njiju dobili, drugih pač ne. Če ne bi živela v tej zaplankani Sloveniji, bi danes s svojo zgodbo že obogatela. Imela svojo linijo spodnjega perila in parfum z imenom Srednješolka…

Ni kaj, zadnji dnevi so blazni kot vevrica pred zimo.
Rokenrol skozi dni, ki se ponavadi končajo z nedeljskim pižamovanjem na kavču. Na pokvekanem kupu perja, ki se je že zdavnaj zamortiziral in mu že nekaj časa grozi smrtna kazen.

Je pa tale mraz fajn vsaj za nekaj – kolo sem pred zimo skrila v klet in se po mestu sprehajam peš. Končno vidim vse grafite, ki krasijo z urinom prepite uličice in s soncem obsijane fusgengarce.
V nedeljo sem navdušeno odkrila novo poimenovanje mestnih križišč in uličic okrog Tabora.

Ali niso kjut? Menda so vsaj polovico table lopovi z dobrim okusom že odšraufali, kar je kul. Prenesti dušo ulice v svoj dom.
Za projektom stoji Bunker Ljubljana in so ostanek njihovega letošnjega festival Mladi levi. Bravo, ne pozabite se prijaviti na SOF!

Dan prej je bil še prav posebej naporen, zato sem se tudi tako počasi vlekla proti centru.

Po dobrem letu, sem spet uživala v kulinarično-pivsko-plesnih ritmih večera v Klubu gurmanov Skaručna. To ni tista fensi oštarija, ampak neometana hiša za njo. Kot se za pravo pocestnico spodobi, notranjost odtehta zunanjost.
Ultra moderna kuhinja, na stropu visijo stara sedla in pršuti, po stenah tihožitja crknjenih rac, v vogalu stoji klavir poln prašnih steklenic, na šanku kraljuje velik sod.
Kulinarična poezija, kjer so zapiski dovoljeni, recepti niso vojna tajna in Marko z veseljem deli svoje znanje koketiranja z okusi. Kuharska šola, kjer se zmeraj naješ na žive in mrtve, poplakneš z domačim vinom in plešeš do sončnega vzhoda. Na koncu užgeš še en tango s taksistom, ker je res škoda končati tako nepozaben večer…

Pa se vesli december sploh še ni začel.
Mesec nakupovanja, kiča in prekletih plastičnih božičkov, ki skozi okna plezajo v hiše. Predlani sem jih na poti od Dravograda do Radencev in potem naprej do Ljubljane naštela več kot 100. Kitajskih kurcev z vrečo na rami. Resnično upam, da letos dobim svojega in z njim spijem kri sosedom. Če bo glasno jodlal in utripal z nosom, bo še toliko boljše.

Veseli December se bo še pred Miklavžem in Božičkom začel 28.11. v podzemnih garažah Slovenijalesa.
Kurcšlus.


Lani se mi ni dalo iti. Pa mi je ful žal, ker je menda bilo do jaja. Se pravi, jih letos ne smem pozabit vzet s sabo. Jajc, namreč. Jajc, da bom v prvi vrsti vreščala: ”Umek, fuck me!” Saj ne, da bi si to res želela. Prebolela sem ga pred 30 kilami. In par milijoni. Danes je postal ambasador Lufthanse. Me prav zanima, če zna Lufthansin pilot pristat na parkirišču pred Slovenijalesom…

Še 2 namiga tedna:

Kolumna tedna – preberite tale blog Jaše Lorenčiča!

Kuinarični namig tedna – poskusite pašteto La Subida od Argete. Vsebuje velike koščke pistacije. Mmmmm…

 

 

 

Kategorije:LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICATags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

2 comments

  1. ojoj, prebrala sem, da pašteta vsebuje koščke perja😀

  2. se vec takih namigov (y)

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: