Ob fuzbalu še največji grobijani postanejo poeti


Jaz sem moškim favš fuzbala.
Nogomet je super iztočnica, o njem se lahko pogovarjajo kjer koli s komer koli.
Ko čakajo v vrsti na prosti pisoar.
Pri avtomehaniku.
Sestanke začenjajo z vzklikom: »Visca, Barca!«.
Žensk nič ne druži tako zelo kot moške druži nogomet.
Mogoče tukaj malo izstopajo vozičkarice. Pa ljubiteljice psov. In vrtičkarice.
A najbrž bi bilo malo čudno, če bi na Metelkovi začela debato z mimoidočo punco: “Ti, kako pa kaj tebi por raste? Nam so ga letos voluharji požrli. Prasci ušivi.”
Ali pa bi prišle na sestanek in zavpile: “Fak, ima letos Deichman noro kolekcijo!”
Ne. To res ne bi šlo. Poznam namreč samo eno punco, ki ponosno pove, da nosi Deichman čevlje.
Se pravi, da nam ne ostane nič drugega, kot da ponižno čakamo na konec nogometnih lig. Italijanske. Španske. Južno ameriške. Mogolske. Da bo konec ponovitev najlepših golov. Da se Prašnikar in Bavec spokata na jadrnico in gre Messi v tri krasne.
Potem bodo pa moški spet imel čas še za kaj drugega kot za beli balet.
Okroglo usnje. Igralce s stare celine in karioke. Stare dame in rdeče vrage.
Ob fuzbalu še največji cepci postanejo poeti.
Imam pa idejo, kako jih pripraviti, da bi postali ob vsem tem športu še dobri kuharji.
Napisali bi jim recepte v športnem jeziku.
torta Okrogla žoga
1. Jajca driblamo in jim med driblanjem dodajamo belega, ki ga Maradona ni spravil v nos.
2. Moko zmešamo s kakavom a la Pele in jedilnim škrobom, ki Maradone ni pokosil kot jutranje trave. Vse skupaj presejemo na zdriblana jajca in previdno Messimo.
3. Vzamemo model za torte v velikosti nogometne žoge, nad peki papirjem izvedemo osebno in ga spotaknemo na pekač. Na peki papir pofavlamo testo in tika –taka spečemo pri 200 stopinjah.
4. Pečen biskvit po nekaj minutah zvrnemo iz modela, odstranimo papir in postavimo v ofsajd (najbolje v hladilnik čez noč). Dosodimo mu 2 rdeča kartona in ga dvakrat prerežemo.
5. Višnje odcedimo, prestrežemo sok, mu dodamo belega, ki ga Maradona ni spravil v nos, ter zavremo.
6. Škrob, ki ni pokosil Maradone, zmešamo z malo vode, zlijemo v sok, na hitro zavremo, odstavimo z ognja, vMessimo višnje in 2 žlici ruma, ki ga Paul Gascoigne ni spil. Pošljemo ga na klop, da ohladi glavo. Mešanica, ne Gascoigne.
7. Smetano zdriblamo z vanilijevim sladkorjem in Ronaldovim želejem za smetano.
8. Na pladenj za torto položimo prvo tortno osnovo.
9. Pokapamo z malo ruma, ki ga Gascoigne še zmeraj ni spil in obložimo s hladno višnjevo kremo. Položimo drugo tortno osnovo, pokapamo z zadnjimi kapljami ruma, ki jih Gascoigne ni spil in premažemo s tretjino smetane. Na smetano položimo še tretjo osnovo, premažemo celotno torto s smetano (nekaj je prihranimo za konec) in ji dosodimo vsaj 20 penalov višenj. Okrasimo s čokolado, ki je Ronaldo še ni pojedel.

Prisežem, da bo 12. igralec noro vesel.

Kategorije:LISICAMICATags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: