Smo Slovenke res tako lahke?


Odkar pomnim mi servirajo vice o lahkih Korošicah.
Najbolj beden je tisti, da imamo jogi na hrbtu.
Je pa res, da sem šla v študentskih časih hišniku po nov jogi. Iskat sem ga šla sredi noči, ker, če bi me kdo v študentu videl, kako hodim po naselju z  jogijem na hrbtu, bi začel verjeti tudi v modre zajce in Sapramiško.

Hrvati na svojih portalih pod članke o arbitraži radi zlivajo gnoj po Slovencih. Od tega, da na poti čez Slovenijo pri nas praznijo čreva, do tega, da Slovenke strašno rade padajo na šarm njihovih natakarjev. Kar je popolnoma logično. Po njihovi travarici ni težko pasti. Pod šank. Ali v komo.

Korošice smo zelo družabne živali. Glede na to, da so naši dedki morali jezditi 2 dni do prve žive duše, ni čudno, da se vedno iskreno razveselimo vsakega mimoidočega. Plešemo na disko in polko, povemo kar mislimo in samo včasih lažemo. Predvsem, kdaj smo prišle domov in koliko smo plačale za nove čevlje. Na morje ne hodimo, ker že samo do Pule rabimo dobre 4 ure. Tako bo ostalo vse do leta 2025,  ko bo končana tretja razvojna os.

Prekmurke nas šišajo po desni. Preko Ptuja so takoj na morju.
Poleg tega so blazno razgledane, berejo avstrijske modne revije in poznajo vse instagram kratice. Glede na to, da vsako nedeljo hodijo k maši in glede na to, da je vsaka njihova jed zabeljena s svinjsko mastjo, ne bi rekla, da so ravno lahke punce.

Gorenjke so čisto znorele z zdravim načinom življenja. Na družbenih omrežjih objavljajo smutije, ki so enake barve kot njihove japonke, delajo stoje na vrhovih zasneženih vršacev, se ful družijo s Koširjem in so absolutno preškrte, da bi takoj dale.

Primorkam dol visi za hrvaško morje. In njihove natakarje. Predobro jih poznajo, saj cela njihova žlahta že 20 let kelnari od Kopra do Lucije.

Ljubljančanke hodijo samo v južno Dalmacijo. V hišo ob morju, kjer lahko v miru prebirajo filozofe ali pa v nobel bare na plaže, kjer plešejo mladci v espadrialh, minimalkah in odprtih srajčkah. Tam ni tako pomemben obseg ramenskega obroča, temveč obseg denarnice. Njegove, ne njene. Verjamem, da si lahko fantje tami izberejo kako bolj spimpano punco od Slovenke.

Z Dolenjkami se ne bom hecala. Niti Brikami in Štajerkami. Preveč mi je všeč njihovo vino, da bi si še tam nakopala smrtne sovražnice.

Moški, ki se iz dneva v dan borijo, da bi preživeli svoje družine, so zdanja leta preveč kastrirani, da bi si razbijali glavo še s tem, kako razvajati svoje ženske. Zato lahko do nadaljnega pozabimo na šopke rož in zajtrke v posteljo.
Mogoče je čas, da jim nehamo težit, pospravimo apetite v žep… Če pa si še zmeraj želite, da vam nekdo servira s pladnja – čez Kolpo vas čakajo z odprtimi rokami.

Kategorije:LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICATags: , , , , , , , , , , , , , , , ,

3 comments

  1. Oh, mene pa radovednost daje kaj bi povedala, o nas, štajerkah.. Še vedno bi bila dobrodošla na vino (:

  2. Hehe, dobr si tole zadela …

  3. Le pogumno o Štajerkah! Še ponosne smo na znano dejstvo: “Kdor ima Štajerko, psa ne potrebuje!” Kar pa se Korošic tiče, baje je lažje najti zelenega psa, kot nedolžno Korošico, mi je zaupal neki gospod.

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: