Obletnica mature


To soboto smo imeli obletnico mature.

Ko sem dobila vabilo, sem imela nekaj manjših dilem.

  1. Plastična operacija ali liposukcija?
  2. Vodna ali prava trajna?
  3. Kje dobim slike psa?
  4. Kostim?
  5. Kdo so Mambo kings?

Po temeljitem razmisleku in zavrnjeni prošnji za premostitveni kredit, sem se odločila, da, če slab mesec nič ne jem, spravim nase tiste usnjene hlače iz obdobja po hudi zastrupitvi z gobami. Edino takrat sem lahko v njih hodila in dejansko pokrčila kolena.

Trajno sem imela že lani in je letos gladko odpadla. Zato me je frizer postrigel zelo na kratko in mi naredil irokezo, ki je stala v luft točno od frizerskega salona pa do avta. Potem so se mi lasje žalostno povesili na čelo in tam ostali. Nekako sem jih zabetonirala za ušesa in hotela poudariti mladostnost z naravnim ličenjem. V mislih sem imela tiste sošolke, ki so v šolo vedno hodile v zlizanih kavbojkah, beli majici, simpl čopom, češnjastih ustecah in srnjih očeh. Vedno znova pozabim, da je za izgled prekletih Francozinj “lihkar sem vstala in se mi gladko jebe za tebe”, potrebnega veliko več dela, kot za make up utopljene pocestnice.

Takrat mi je bilo žal, da nisem šla Glumičiču po vaj eno injekcijo botoksa in kozmetičarki po nove obrvi.

Tudi z usnjenimi hlačami se ni izšlo. Že pred leti jih je napadla zelena plesen in mama jih je podarila konjeniškemu klubu Črneče. Zato sem jih morala nadomestiti s plastičnimi pajkicami, ki so mi ves čas lezle z riti.

Tako opicanjeno me je oče nabasal v avto in me peljal na zabavo. Po moje sem se mu pošteno smilila, ker me je celo pot zabaval s starimi vici.

Na parkirišču sem zlelza iz avta, si potegnila pajkice nazaj na rit in počasi odklepala proti vhodu. Na parkirišču so me napadle neke gospe in klicale za mano, jaz pa sem jim odsotno pokimala in še naprej preverjala blazno pomembne mejle na telefonu. Vroče akcije za izlet na božični Dunaj in popusta za zimske verige pa res ne smem zamuditi…

Na srečo so na vhodu stali natakarji s polnimi kozarci šampanjca. Hitro sem pograbila prvega in še zmeraj preučevala ugodno ponudbo verig za vsako žensko, ko me je ogovorila neznanka s parkirišča. Pa kaj mi ta baba teži… Dokler je nisem pogledala od blizu in v urejeni gospe videla skrito sošolko, ki je v elastičnih kavbojkah in z natupirano frizuro vsak odmor kadila travo za gimazijo.

Kmalu sem v moških začela prepoznavati sošolce, s katerimi smo skupaj špricali in v divji črnolaski blondinko, ki me je celo gimnazijo hotela premlatiti, ker sem ji menda speljala tipa.

Še dobro, da so kmalu prišle moje sošolke in skupaj smo obujale spomine, kako smo v disku sestavile iz desetih slamic eno dolgo cev in z njo na skrivaj pile iz steklenic za šankom. Glasno smo se krohotale, dokler nam bivši ravnatelj ni poslal grozečega pogleda in smo si osramočeno brisale maskaro z brade.

A prave solze so se šele začele.
Ob glasbenem izboru DJ-ja, ki ga je pred leti v osnovni šoli učila glavna protagonistka v vlečenju vina na slamco izza šanka.
Mladenič nam je namenil bogat izbor pesmi izpred 30 let.
Mulcu se je zdelo logično, da radi poslušamo Čebelice. In Vino na usnama. Me je imelo, da bi ga zgrabila za ušesa in mu povedala, da sem v njegovih letih v nedrčku skakala v prvi vrsti na koncertu Body Count! Da sem sama zgradila splav in se z njim spustila po divji reki (OK, nisem ga sama zgradila, sem pa z njega edina padla), enkrat povlekla dva dima opija, jedla kačo in plavala z morskimi psi, zato, ne ti meni z Modrijani!

A mulci res mislijo, da smo pri 20 letih nehali živeti?
Da smo takrat oslepeli in oglušeli?
Da poslušamo radio Veseljak in hodimo na dopust v Zeleno laguno?
A če bi praznovali pa 40. obletnico mature, bi nam vrtel pa našega vrstnika, Čajkovskega?

Najbrž ni računal na vsesplošen revolt starčkov, ki so okupirali šank in se niso pustili odgnati niti razočarani povezovalki večera, ki je mahala s plesišča, zelo artikulirano odpirala usta in nazorno kazala, kako mlada Tinka šic šic okrog ovinka…

Moram priznati, da je bilo veliko bolj zabavno, kot sem mislila, da bo.
Predvsem me je razveselilo spoznanje, da nobena izmed sošolk ne more več furati naravnega videza brez lopate pudra in litra laka za lase.

Pa še prekleto morajo paziti, kdaj gredo na stranišče, da ne bi tam slučajno srečale bivše sošolke, ki so ji speljale moža….

Včasih smo si kradle fante, zdaj si može.
A imamo okus za glasbo.
Za moške pa še zmeraj ne.
Skratka, vse je ostalo isto.
Samo malo bolj proti jugu se je premaknilo in malo več stane.

 

 

Kategorije:LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICATags: , , , , , ,

3 comments

  1. Pred leti sem napisal zgodbico na isto temo, vaša mnogo bolj utrudi obrazne mišice s smejanjem!

  2. Mene je všeč definicija izgleda francozinj😛.

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: