Danes popoldne sem optimistično twitnila:”Najprej ga bom peljala gledat stol za 500€, potem se mu bo gintonic za 8€ ziher zdel ful poceni.” #lisica
Pred nama so meseci prenove stanovanja. Prepričana sem, da bo nastalo veliko zgodbic. Upam samo, da nam v postopku prenove ne bodo preluknjali talnega gretja in nam nihče ne bo ukradel pol kamiona ploščic. Na žalost je najbrž to še najmanj, kar se nama bo zgodilo.
Težko je začeti prenovo stanovanja, če nimaš pojma o ničemer. Komaj ločiš parket od laminata in talno gretje od IR panelov. Fak, saj ne vem kaj pišem, samo zadnjič sem prelistala prilogo Dom in obvladam terminologijo.
Zato sem šla v nobel trgovino s pohištvom. Da se izobrazim. Nekje je pač treba začeti, mar ne? Na poti v trgovino sem se pogledala, če sem dovolj lepo oblečena. Škorenjci so bili iste barve kot plašček. Imela sem frizuro naravnost od frizerja in svojo najdražjo torbico.
Ko sva vstopila je trgovina dišala po CK One, kar ni bil ravno dober znak. Po CK One ponavadi dišijo švalerji, ki jih je čas povozil, oni pa še zmeraj mislijo, da so kavbojke z visokim pasom moderne…
Pozdravila naju je luštna arhitektka, ki ti gre s svojim kislim nasmehom, prefinjeno eleganco in pomanjševalnicami že na začetku na jetra. Je tisti tip ženske ob katerem vedno izpadeš kramp. Ob takih finih miškah iz mene še posebej rada useka koroška havdra. Preglasno govorim, koroški naglas prevzame moč nad mano in mi uniči leta avtodresure. Bolj sama sebe brcam, bolj govorim o špohertih, špampetih in piglajznu.
Sploh pa izpadeš kramp, če ne poznaš vseh italijanskih, nizozemskih in danskih oblikovalcev, ki dajejo svojim dizajnerskim kosom popolnoma nezapomnljiva imena.
Povprašala sem jo o svoji nesojeni hrastovi mizi, ki si jo že od nekdaj želim. Tako, na kateri se bodo poznali krogi od kozarcev, madeži rdečega vina in mastne sledi domačih klobas. Gospodična je malo pobrskala po omari in pred mene položila debel katalog. V njej so bile slike treh masivnih miz v treh barvah. Ostalo so bile omare za predsobe. Ok, imamo tri mize. Zdaj potrebujemo še najbrž kak stol. Pa me je spet imela. Kaj pa jaz vem, kak stol bi imela. Predvsem mora biti tako komot, da gostom ne bodo otrpnile riti. Ti mi povej kaki stoli so zdaj moderni, sem si mislila. Saj cele dneve študiraš kataloge in hodiš po sejmih. Preseneti me!
In me je: “ Kakšen je pa vaš budget?”
“Mnja, ne vem. Ker nimam pojma koliko kaj stane. Bom najprej malo pogledala kaj imate, pa da vidimo, kje smo.”
Gospodična je vstala in oddrobencljala do omare po nov katalog. Starega je previdno položila poleg sebe in mi pod nos potisnila novega:”Tukaj poglejte. Tukaj so izdelki nižjega cenovnega razreda,” in me nedolžno pogledala. Pa res, kaj sem si domišljala? Da si lahko v fini ljubljanski štacuni, ki diši po CK One kupim stole? Zadela me je v srce, lica so se mi obarvala, kako tipično za Korošico, živo rdeče in po hitrem postopku sem se pobrala iz štacune.
V resnici ne vem, koliko stanejo, najbrž so destkrat dražji od stolov iz Ikee, ki sva se jim pred vstopom v trgovino oba posmehovala in se držala za trebuh:” Hohoho, stol iz Ikee za v novo stanovanje? Kaj takega! To pa že ne!”
Potem sva šla v sosednjo trgovino pogledat še ploščice. Gospa prodajalka je stranki tako zavzeto razlagala o svoji operaciji slepiča, da naju niti pozdravila ni. Naredila sva en krog po trgovini s ploščicami brez razstavljenih cen in šla na deci vina.
Gin tonic za 8EUR še nikoli ni bil tako drag.
MOJ B®LOG 
“Preglasno govorim, koroški naglas prevzame moč nad mano in mi uniči leta avtodresure. Bolj sama sebe brcam, bolj govorim o špohertih, špampetih in piglajznu.” Hahah, sem se kar našla 😉
Hihi….Kar po domače jo vseka pri prenovi…imam čas in ti priskočim. …Duško bo zelo srečen, sam da domače vogle pustim na miru.
Cmokkk
Hahah super. Jaz sem se prav prepoznala v tem. Na koncu na žalost večina nas pristane na Ikeini opremi. Edino, če najdeš kak star kos, ki se ga da obnoviti. Na ta način sem jaz dobila čudovito hrastovo mizo, ki pa je edini “pošten” kos v mojem stanovanju. 🙂
O budžetih in ponudbi, nedolgo nazaj in nedaleč stran:
1. Želje: kvadratna hrastova miza, moderni usnjeni stoli, hemisferična luč
2. Izbira: velika in hkrati nikakršna. Kvadratne mize, ki bi ustrezala prostoru v trgovinah nismo uspeli najti, ali so bile pravokotne, ali pa nam niso bile všeč, ne glede na ceno. Dizajnerske znamke niso preveč prilagodljive, megaštacune še manj.
3. Cene v nobel štacunah: 7-12k€ (nekvadratna ampak sicer lepa hratova miza,s katero sicer nismo vedeli kam, 8 po sebi krasnih usnjenih stolov nezapomnljivih imen, Flos Skygarden ali kaj podobnega)
3a. Cene v Lesninah in podobnih mega showroomih: 4-8k€ (solidna miza standardnih dimenzij (pravkotna), predragi stoli, luči, ki nam kljub vsemu razstavljenemu niso bile zares všeč)
4. Kaj smo si lahko ob koncu gradnje privoščili: kvadratna oljena hrastova miza narejena po naših željah pri mizarju, stoli Ikea Bernhard (kupljeni tam, ker so bili skupaj 250€ cenejši), luč SLV Forchini M PD-1, vse skupaj za cca. 2k€
5. Razlike: v prvi vrsti statusne. Štukature na Skygarden se mi itak zdijo kičaste, nasmehi arhitektk v dragih salohih s pohištvom pa so tako vedno nekam kisli (kar glede na to, kako so navadno plačane, niti ne čudi).
6. Kompromisi: namesto luči premera 50cm, bi si želel polkroglo vsaj nekje 70cm, na koncu pa sem celo bolj zadovoljen z nižjimi naslonjali stolov od tistih, ki sem jih gledal v začetku, ker je prostor videti še bolj odprt, stoli pa vseeno dajo dobro oporo.
dober komenta od @b! like
blog pa sploh 🙂