Projekt plaža 2020


Jaz verjamem, da imam potencial suhice, le nekje globoko je skrit.
Imam obdobja ko blaznim z zdravim življenjskim stilom in telovadbo.
Cele dneve kuham lečo, pečem cvetačo in si na skrivaj usta stlačim kak kreker.
Tako dobi okusni trihodni meni vse potrebne komponente:  nekaj brezveznega, nekaj malo bolj brezvzeznega in potem še nekaj hrustljavo brezveznega.
Po službi oddivjam do prvega rondoja, od koder naprej po cestah okupirane Ljubljane stojim v koloni in divje preklinjam, ker zamujam na trening. Če sem se že zbrcala, da grem, potem res ne bi rada zamudila.
»Tisto skipanje za ogrevanje bi lahko preskočila,«, se na mojih ramenih bockata dva hudička.
Lenuhasti satan se ležerno naslanja na moj vrat in si z zobotrebcem trebi zobe, medtem ko na drugem ramenu bajsi s švic bandom okrog rogov in v dokolenkah do zalitih kolen, dela raztezne vaje.
Uživač mu hinavsko prigovarja: » Briga te, pojdi na gin tonic in ostrige k Magdi, a ni škoda dneva?«
Drugi bajsi je čisto rdeč v fris in na skrivaj spušča ognjene prdce L-carnitina.

Jaz med njima divje stiskam volan in se trudim, da ne bi stopila po gasu in pred sabo zmlela vse naduteže v fensi avtomobilih, ki mi ne dovolijo, da bi se vsaj vključila na obvoznico.

Ko pridem na vadbo, je najhujše že mimo.
Luštno mi je, ker lahko odmislim vse.
Ko je hudo, pomislim na tiste rdeče kopalke v velikosti podhranjene najstnice, ki jih bom kupila pred poletjem.

Naslednji dan zopet stojim v koloni in preklinjam, ker se mi mudi na jogo.
Dan za tem stojim v isti koloni, le da tokrat v rikverc smeri, ker se mi mudi na meditacijo.

V petek sem tako prekleto utrujena.

S frendi se že 100 let nisem slišala, letos niti ne gremo skupaj na dopust čez prvomajske praznike. Včasih smo se cel teden svaljkali ob bazenu in ob sončnem zahodu plesali ob žvrgolečem žaru.

Letos se nismo mogli uskladiti.
Bi šli kolesariti po Istri? Kajtati  na Kanarce? Na treking po Škotski?

V resnici se mi nikamor ne da.
Tako sem utrujena od tega prekletega zdravega življenja, da mi od lajfa ni ostalo praktično nič. Ves čas se mi mudi, zvečer crknjena padem dol – kdaj bom pa uživala v sadovih tega pehanja za zdravim duhom v zdravem telesu?
Uživala v vse teh krvavo prisluženih mini bicepsih s katerimi bi veliko lažje odpirala steklenice ledeno mrzle penine, če bi le imela  – čas.

Advertisements
Kategorije:LISICAMICAOznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: