Bad hair week


Živemu človeku se lahko zgodi vse živo.

Predvsem tistemu človeku, ki gre pred morjem k frizerju.
Ker ima poln kufer fotk z morja, na katerih zgleda kot pejt no v rit.
Če smo iskreni, je kriv instagram.
Od nekaj mu zvijam roko, da bi me tu pa tam fotkal. In ko mu pri komolcu že skoraj kost ven pogleda, neki škljocne. Ponavadi se na fotki smejim, kot bi bila na tabletah ali pa izgledam kot sumo borka po peti rundi.

Zato sem letos šla pred dopustom k frizerju, z željo po temeljiti spremembi. Postrigla sem se na fantka in pobarvala na blond. Če to Charlize Theron noro paše, ni nujno, da tudi komu drugemu. To je dejstvo. Dokazano. In jaz sem dejstvo, moji lasje dokaz.

Sploh po enem tednu morja, ko imaš frizuro kot žarnica. Vse lase v luft in tako rumeno svetiš, da lahko tisti poleg tebe celo noč bere knjigo pri ugasnjeni luči.

S tako frizuro pač ne moreš na potovanje po deželi, ki slavi dizajn in lepoto.
Fuzbal, vino in ženske.

Italijanke so mi šle s svojimi krasnimi čupami zmeraj rahlo na živce. Pri njih vse izgleda naravno.
No, vsaj do pred kratkim je.
Zadnji obisk Italije kaže na povečano odvisnost od lepotnih posegov.
Ampak italijanske čupe čupaste še zmeraj izgledajo top šit.
Zato moja ideja o obisku frizerja v Italiji ni bila mišljena kot adrenalinsko doživetje.
Prvi problem je bilo sredi umbrijskih hribov najti frizerski salon.
Nekaj finega s črnimi okni, belimi črkami in zlatim logotipm.
Bila je edino ena Loretta. Ki je na vrata napisala, da je šla na morje. Še sreča, ker je njen frizeraj izgledal kot proizvodnja vodnih trajn.
Potem je bila še Christina, ki je imela roza napis na ograji.
Na koncu sva se v domači vasi na vogalu pri cerkvi skoraj zaletela v frizerski salon.
Pogumno sem vkorakala, razložila, da taka žarnica po svetu ne bom hodila. Da to je živa groza, sramota za blondinke in da ideja s Charlize ni bila najbolj pametna.
Na žalost moje izlito srce ni naletelo na odobravanje.
Niti navdušenje.
Naletela sem samo na odprta usta in zabodene poglede.
Še star stric z orng narastkom je komaj pravočasno ujel protezo, da mu ni padla v naročje.
Nihče ni znal niti besede angleško.
Edino teta v firtohu je glasno rekla:«Yellow!« In planila v smeh.
Njen skodrani šef jo je zgroženo prestrelil s pogledom, dokler nisem še sama zavpila:« Yes, yes, yellow! Vafankulo!«

Vsi trije člani salonskega osebja so se zakopali v moje lase, odkimavali, se čohali in na koncu strinjali.

Jaz sem samo pokimala. Bo, kar bo. Slabše ne more biti.
Well…
Zgledam ko Taljanka.

Kar je vsekakor boljše od strica na moji levi, ki mu je ful potegnilo na rdečo.
Zdaj ima rdeč narastek in črne špice.

Z novo frizuro sem šla na balonarski festival, kjer so tekmovali najini sosedi z  agroturizma.
Neki angleški bogatuni, ki so uporabljali besedo »old chap« in se po Umbirji ganjali s ferarijem. Vsako jutro so že pred sončnim vzhodom vstajali in potem tekmovali z 80 drugimi balonarji.
Eno jutro sva se jim na štartu želela pridružiti tudi midva.
Namesto 80 balonov so bile tam samo tri avstrijske ekipe.
Ni hudič, da mi iz enega izmed njih niso mahali trije bundesligaši:«Kom, kom!«

Še dobro, da nisem zlezla v njihovo košaro.
Takoj, ko so poleteli, so podrajsali ob drevo in odleteli v popolnoma napačno smer.
To bi bilo čisto meni podobno.
Če ni prav, je pač narobe.

 

 

Advertisements
Kategorije:LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICAOznake: , , , , , , , , , , ,

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: