Včasih smo s frendi nazdravljali: ”Kot v New Yorku!”, polivali velike martinije in plesali, kot da bo jutri konec sveta. Najbrž si takrat nismo predstavljali, da bo konec sveta zgledal tako. Fatalno.
V najslabšem primeru bi ob koncu sveta morale imeti kobilice vsaj dva metra med očmi. Morski psi bi lahko leteli. Prepovedali bi gin-tonice. Cerkvene orgle bi zamenjale električne kitare. Ukinili bi fuzbal in obdavčili čivave.
Virus je bil ena izmed variant o koncu sveta za filme, v katerih se seksi Brad Pitt sleče in z joškato mrho od zdravnice skupaj rešita svet. Brad Pitt in George Clooney se te dni najbrž svaljakta pod palmami in jima gladko dol visi za zaščitne maske in gumijaste rokavice. Kje ste pa že videli Amal, da bi v samospostrežni tehtala krompir in štela pomaranče? Tudi če ji Dior pošlje po meri narejen roza skafander.
Mar bi bil kriv trkalnik v Cernu, za katerega so bili prepričani, da se bo zaradi njega sveta zlil sam vase. Itak si Švicarji ves čas nekaj zmišljujejo, še ubogim Fincem so maznili Rikolo. Ali je bilo ravno obratno?
Meni trenutno v resnici ni hudega. Držim se simpl napotka Marina Medaka, ki je rekel, da ga je v osami med veslanjem čez Atlantik pri zdravi pameti ohranjala samo rutina.
Zato sem si v času dela od doma poskusila rutino vzpostaviti tudi sama.
Rutino, da si vsak teden izmislim novo rutino preživljanja karantene.
Par dni pred temi drastičnimi ukrepi sem iz predala potegnila “razstrupljevalno dieto”, kjer imaš na dveh straneh napisane samo sestavine, ki jih moraš kupiti. Če ti življenje pokaže fakiča, si pač naredi faking limonado. Če sem se v službi ves čas pritoževala nad prehrambenimi razvadmi, sem zdaj dobila šanso, da se spravim v red. Prvih nekaj dni je še šlo. Pripravljala sem juhe z brokolijem in cvetačo, skuhala na tone pire in kvinoje, smutiji so bili živo zelene barve in problematika z wc papirjem popolnoma upravičena.
Prvih nekaj dni diete in karantene se sploh nisem preoblekla iz pižame.
Potem so me zafrknili s službenimi video konferencami. Čez pižamo sem potegnila reklc in se nekako trudila z vodo potučkati vrtince zaležanih las. Ni bilo v redu. Ko sem se zagledala v vogalnem videu, sem bila videti kot albino koza v reklcu. Brez trepalnic in z rahlo povešeno veko.
Bolj sem dvigala telefon nad glavo, da bi bil podbradek manjši, večji je bil strah, da se vidi zimska pazduha…
Jebenti.
Potem sem ubrala kontra psihologijo in skoraj vsako jutro tekla en krog. Popoldne navkreber grizla kolena na kolesu. Vmes v mislih reševala službene izzive, si prepevala, predvsem pa vlekla jezik za sabo in preklinjala vse klance na svetu.
Kje sta zdaj moj New York in kje veliki martini?
Od vsega hudega in preveč časa, sem spet začela na veliko peči kruh in sladice. Frendom sem metala štruce rženega s svojega balkona, ciljala z belimi hlebci na njihove terase, ga sosedom nastavljala pred vrata z dopisom:”Rokovano z rokavicami!”
Skuhala sem fižolovo juho s krompirjevo peno in ajdovo pokovko. Spekla šmorn in buhtlje z drožmi. Beef bourguignon in 10 litrov goveje juhe. Zaloge jušne osnove imava za par let. Oziroma dokler ne pridejo gromozanske kobilice in sabo odnesejo kar cele hladilnike. Kaj bi se matrale s skakanjem čez žitna polja, če lahko dobijo fino pripravljene filane paprike, klobase in domače ocvirke?
Danes vstopam v tretji teden izolacije in zjutraj sem se komaj zvalila iz postelje. Zviranje po kavču je naredilo svoje.
Na srečo me je mailu čakala vaja za raztezanje. Moj gym nam pošilja vaje na mail, ker je res škoda, da bi s špehom zalili vse, kar smo čez zimo natrenirali.
Po 20 minutah raztezanja v s soncem obsijani dnevni sobi, sem si naredila limono s toplo vodo in pogoltnila 2 tableti potočnih alg. Ali je bila spirulina? Nimam pojma. Obema je rok trajanja pretekel takrat kot kariera Pamele Anderson.
Potem sem si naredila smuti z zeleno, blitvo in chia semeni. Za čez pa še en fensi čaj. Zadnje časa izbiram med čaji s hipsterskimi imeni. Valjda so vsi totalno organski, ekološki in skrbijo za pravično trgovino.
Digitalizacija in žuri preko skypa so sicer kul.
Prav tako koncerti na balkonih in Polonin online tečaj peke kruha z drožmi.
A kaj, ko s prijateljicami najraje žuramo v kopalnici. Ena sedi na bideju, druga v tušu, tretja čepi na wc školjki in četrta pod umivalnikom.
Čike otresamo v odtok, tu pa tam mora tista z wc školjke vstati in odstopiti protor drugi.
Komaj čakam, da jih spet objamem. Iskreno upam, da bodo iz svojih kopalnic prilezle bolj sive od mene…
MOJ B®LOG 
Komentiraj!