Samo enkrat se živi


Včasih smo se zafrkavali, da bomo na stara leta skupaj živeli v domu za ostarele. Počasi bi bil že čas, da začnemo šparati in iskati parcelo, kjer ga bomo skupaj srali. Gospe si bomo izbrale medicinskega brata, ki nam bo za zajtrk mešal tablete  z domačim šnopsom, fantje pa medicinsko sestro, ki jih bo vozila na kajtanje na invalidskih vozičkih.
Vsaj enkrat na mesec bomo sprejemali obiske lepotnih kirurgov, ki nam bodo dvigali joške in veke, da si z berglami ne bomo hodili po njih.

Če se mi je to zdelo za crknit smešno, se mi danes zdi vedno manj.

Letos sem bila na treh pogrebih, trikrat pri zdravniku in enkrat pri kozmetičarki na lepotnem tretmaju. Sicer me je popolnoma resno nahrulila, da sem prišla 20 let prepozno, a hkrati z olajšanjem ugotovila, da še nisem v meni. Takrat pomagajo samo še škarje, debel sukanec in selotejp. Šraufi in ta velik valjar.  Do takrat pa lahko praznim denarnico za tako drage kreme, da bi jih lahko kupovala namesto zlatih palic in kripto valut. Saj je naložba vase, najboljša naložba. Mar ne?

Vsak dan slišim stavek:”To pač pride z leti.”

Sama sebi sem ga prepovedala.

Ker je bil izgovor za vse.

Ker lahko zaspim sredi najbolj napetega filma. Modeli se streljajo, skačejo z aviona v blato, jaz pa blaženo dremam. Ker se mi ne da več v Italijo v šoping. Ker mi škripa koleno. Ker imam kilometrski narastek. Ker mi gre na živce, če je muzika preveč na glas. Ker po novem glancam pipo v tušu po vsakem tuširanju. Ker nosim bombažne spodnje majice in volnene nogavice. Ker imam raje superge kot štikle. Ker imam ogromno skrbi preden zaspim. Takih res brezveznih. Recimo prekratek frufru na čelu. Ali sem zaklenila kolo? Razmišljm o osteoporozi. Ki je sicer še nimam, ampak najbrž ni daleč stran. Pa o demenci. Po koroni sem imela spomin preluknjan kot švicarski sir in vedno znova sem morala guglati ime od Pitta. Pa Bonda. In unga pevca od Coldplay. Ni bilo smešno.

Starost je res sranje. Ker z leti začneš brati časopis s sprednje strani.

Tam redko kdaj napišejo kaj veselega.

Bog nas nima rad.
Kako zelo nas sovraži, bomo videli v nedeljo.

Kategorije:LISICAMICA, FACEBOOKA KRALJICAOznake: , , , , , ,

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: