Ugotavljam, da mi gredo ti božični in novoletni prazniki vedno bolj na živce.
Prvič mi lasje stopijo lasje pokonci poleti, ko mi švic z nestoječih jošk kaplja v velik glaž ledenega špricerja, noge namakam v mlačnem morju in se obrnem k frendici, ki se kot tjulenj valja v plitvini: “Fak, js bom hin!”
In ona nedolžno pripomni:”Ti, kje bomo pa za novo leto?”
Začneva režati, da nama vino šprica iz nosu, in istočasno blekneva:
”Za Veliko planino smo najbrž že prepozni?” In se hihitava naprej, ker je vsako leto isto.
Prekleti Wham in kamin in sneg in retro kombinezoni. Moj edini letošnji približek Whamu je slaba trajna, ki na srečo že spušča. Najprej sem zgledala kot lisica, ki je vtaknila krempelj v štekdozo, zdaj sem vedno bolj podobna spufanemu pudlju.
In ker še nikoli nismo vedeli, kje bomo pričakali vstop v novo leto. Ki bo ful boljše od letošnjega. Ker slabše pač ne more biti. In potem lajf, reče:”Primi moj špricer,” ter te ošamari še s pizdarijo, ki si je sploh ne moreš predstavljati.
Deklici, ki jo imamo radi, so diagnosticirali levkemijo.
Prijateljici izgorelost.
Po dobrem letu sta obe iz tahudega, ampak vmes je bilo res hudo.
Nam, ki smo spremljali kalvariji od blizu, je bilo težko.
Najbližjim pa nepredstavljivo grozno. In strašno naporno.
Zato je res brezveze blazneti po štacunah in kupovati nepotrebna in brezvezna darila.
Potovalni etui za modrčke.
Bugi fiš za mačka.
Mehka darila.
Če je bilo včasih pomembno, da si dal za zavijanje več kot za darilo, so letos pomembni hudi teksti, ki pospremijo darilo.
Na primer: ribja pašteta in ribiški trnek z dopisom: “Želim ti, da letos ujameš hudega tipa!”
Da ne govorim o službenih obdarovanjih. Po novem žreba aplikacija in če imaš srečo, dobiš točno tistega sodelavca, ki si ga imela že lani. In o katerem ne veš skoraj nič.
In kaj mu lahko kupiš za 10 evrov? Ene par mlačnih pirov.
Zato vsi nakupujemo pri Kitajcih.
Cenen šit, ki grozi z samovžigom in smrdi po nafti.
Šit, ki ima življenjsko dobo enega tedna.
S transportom grozljivo onesnažujemo okolje.
Moja mama je letos prepovedala božično obdarovanje.
Ker zapravimo več kot imamo.
Ker ne potrebujemo palčkov, ki se jim svetijo riti.
Imamo lastnih riti dovolj.
Potrebujemo zdravo familijo in frende. In tega se ne da kupiti.
Da se pa z njimi ustvariti nepozabne spomine. Ki jih ne dam za noben dnar.
Ja, vsak mora najprej začeti pri sebi in jaz zagotovo nisem blešeč vzor. Slabo ločujem smeti, ne zapiram vode, ko si umivam zobe, večkrat bi lahko šla peš namesto s kravastim dizlom.
Ker je tako bolj komot.
Oziroma, ko je rekla babi v seriji: “Sami ste krivi za vse pizdarije na svetu. Pizdarija pa se je začela z vašo prvo poceni majico, ki ste jo kupili v H&M!”
MOJ B®LOG 