Dve budali na izletu po Italiji


Katero budalo se odpravi proti Benetkam šele ob pol dveh popoldne, ker je prejšnji večer zabluzilo pri Magdi in ni moglo odpreti oči pred poldnevom? Midva. Dve budali.

Katero teslo šele v Benetkah vtipka v garmin male Benetke in ugotovi, da to ni predmestje Benetk, temveč je na poti do tja še en blazno ugoden šoping center?
Midva.

Katera dva bebca prideta v mesto in o njem ne vesta popolnoma nič?
Midva.

Zato greva najprej na kavo, poguglava, kje sva in se čudiva, kaj vse mesto nudi.

Chioggia, te skrivnostne male Benetke, ima tudi svoj most vzdihljajev, tri kanale, drugo največjo italijansko ribiško floto in ful lep hotel čisto na rivi. Izjemno praktično lahko skozi okno skočiš na turistično ladjico, ki te odpelje en krog okoli mesteca na kolih.
In izlet je prav lep.
22852910_10155762194557866_2221964637596200754_n
Ker je vse na izi. Nihče ne teži z Vuittoni, sekrete imajo tako italijansko usrane, da se še Italijanom gravžajo. Vsi moški imajo privihane ovratnike svojih srajčk, Italijanke pa rožljajo s svojimi verižicami, zapestnicami in velikanskimi belimi zobmi.
Za prvim vogalom si ribiči glasno jebejo mater, kdo bo zvečer zmagal v fuzbalu – Juventus ali Milan? Juventus je nabil Milan, menda je bilo veliko vpitja, rabuke pa nobene.

Midva sva takrat bila že na pol poti proti Ravenni.
Nekje med rokavi reke Pad sva si našla agroturizem, ki je v resnici izgledal še boljše kot na sliki. Kar se 300letnim gospodom redko zgodi.

Ta roza dvorec s 124 okni in 40 sobami stoji 15 metrov od reke Pad, ki ga nikoli v njeni pestri zgodovini ni poplavilo. Vsaj reka Pad ne. Poplavile pa so ga solze lorda Byrona, saj so pred njim iz Benetk v to vilo skrili 18letno ženo 67letnega lastnika, ki ga je šmirala z njim. Z Byronom, ne krjavljem možem. A lord se ni dal. Prikopetljal je za njo, ji noro dvoril in na blakonu dvorca napisal pesem reki Pad. Kura ga gleda, mar bi napisal pesem njej. Mladi nevesti, ki je bila zaradi njega živa zakopana med komarji sredi smrdljivega porečja reke Pad.

22853129_10155762196132866_3061400791608663270_n

Tako se je pridušala sedanja lastnica dvorca, gospa Elaine, ki se je pred 50 leti priženila z Irske.
Slana sicer pravi, da so obubžana gospoda, a ta gospoda je bila cela odeta v Burberry. Pri taki stari teti sicer težko določiš leto izdelave mantla, a čisto nič ni bil požrt od moljev. Edino, če so še ti pomrli od lakote.
Meni je bilo noro spati v modri sobi. Kot iz romana Agathe Christie. Prav tako, kot v njenih romanih, je šklopotalo v vodovodu in bilo je mrzlo kot se za star roman spodobi.

V plesni dvorani je družba metuzalemov praznovala dan, ko se je ura premaknila nazaj. Praznovali so dodatno uro, ki jim je bila šenkana, in dejstvo, da je spet eno leto naokoli in še zmeraj jim prav prideta frak ter metuljček. Nad zemljo.
Naju je v precep vzel vinar in kozarce zalival z sivim pinotom, dokler ni zaspal na okenski polici s tlečo cigaro v ustih.
Elaine je kar škripala z zobmi, a ji angelška vzgoja ni dala, da bi ga brcnila čez prag v močvirje.
Zjutraj naju je pričakal zajtrk ob prižganem kaminu in treh kislih vinarjih, ki so sami največji feni svojih vin. Kar se meni zdi popolnoma fer.

Pot sva nadaljeva proti Ravenni. Majhnemu srednjeveškem mestecu s svojim majhnim trgom, vinskim sejmom in ulico poetov. Eni izmed najbolj dolgočasnih ulic v mestu so dali smisel. Vsakih nekaj metrov stoji tabla, na kateri piše, kaj je o Ravenni povedal kak pesnik. Filozof. Slikar. Klimtu ni bilo to muhasto padsko podnebje prav nič všeč. Poklonila sem se Danteju na njegovem grobu in mu na skrivaj pokazal sredinca, ker mi je šla njegova Božanska komedija od nekdaj na jetra. Kosilo je bilo dobro, končno sva ujela njihov bioritem vrtenja vilic in prav nič me ne čudi, da je imel Pavarotti v svoji hiši dvigalo za štiri osebe z nosilnostjo 800 kilogramov.
Prisežem.
Sem bila tam.
V liftu.

A pred tem še v Modeni in v muzeju, posvečenemu Enzu Ferrariju.
Sicer mene ferrariji nikoli niso navduševali, a danes mi je jasno, da ima Ferrari svoje fanatične oboževalce. Ferrari je religija. In njegov avto bog. Človek bi rekel, da so “feratični”.
Če sem se jaz sprehajala med avtomobili, brala zgodovino in se naslajala nad igralci, ki so pred mojim časom šofirali te rdeče šminke, so feratiki z odprtimi usti fotografirali vsako matico na avtomobilu. Moški so nezainteresiranim in zdolgočasenim spremljevalkam razlagali nore detajle o valjih in navorih, uboge reve pa so kimale in si mislile:”Mater, sem zajebala. Tale nikoli ne bo imel za ferarrija…”

22894526_10155762196392866_307148299295177003_n

A največja poslastica so družine.
“Čuj mali, sem se fsedi! Boš vido, kak to leti!” in tlači mulca v simulator.
“Oči, tristo bom pelo, tristo!”
Jaz se obrnem na peti in grem.
Prekleti Slovenci.

Vsaj v muzeju Luciana Pavarrotija jih ni bilo.
Tam, poleg zdolgočasene receptorke, ni bilo nikogar.
Njena dolga faca me ni presenetila, saj je vse do prakirišča odmevala Pavarottijeva izvedba Tosce. Mene je navdušila, a vsak dan poslušati ista jajca, ima bržkone rok uporabe.
Njegova oranžna hiša z zelenimi polkni stoji ob glavni cesti in ni prav nič razkošna. Vsaka druga hiša v Domžalah ima več sob in vsaj en bazen. Njegova nima niti vodometa.
Hiša je polna spominov na velikega in priljubljenega pevca. Paritutre, oblačila, nagrade, fotografije, pisma… Še Sinatra se mu je zahvalil za njegovo izvedbo pesmi My way. Še kar nobel.

Najbolj nobel je pa v resnici njegova rumena kuhinja, kjer je imel vsega po dvoje. Dva ogromna marmorna umivalnika. Dve pečici. Dva pomivalna stroja!
Ali se mu ni dalo zlagati čistih piskrov iz mašina in je samo prelagal iz enega v drugega, vzel iz čistega, uporabil in odložil v umazanega, ali pa je imel res hude žurke in je rabil dvoje mašin za veliko kristalnih kozarcev? Res jih je imel veliko. Tudi v vinski kleti je ostalo zaloge za nekaj mesecev vinskih orgij.

23031188_10155762196727866_6418901310510318966_n

In lift do 800kg.
Kar niti ni čudno glede na to, da se njegove hiše drži restavracija.
Kaj je bilo prej – restavracija ob Pavarottijevi hiši ali Pavarottijeva hiša poleg restavracije – niti ni pomembno.
Ker je imel še eno vilo, stanovanje v Monte Carlu in tri flete v New Yorku.
Valjda so se za dediščino skavsale njegove tri hčerke iz prvega zakona in njegova druga žena, Nicolleta.

Še dobro, da je svojo glasbo delil z nami.

Mogoče je celoten muzej res skromen, a glasba, ki ga objema, je ena izmed največjih glasbenih zakladnic sveta. Njegova dobra dela pa največji spomenik Človeku. Mogoče res ni imel okusa za barve in vzorce, ga je imel pa za vse barve in samo za en vzorec je takih ljudi.

22894455_10155762203552866_5300881073591897890_n

Po poti do Ferrare, biseru srednjeveške in renesančne arhitekture, sva evforično in doživeto prepevala njegove duete. Čudovito mestece, ki objema ogromen grad izžareva mir. Zabavo in smeh.
Male Firence.
Odlična ideja za romantični pobeg.
Negroni z limono in z lučkami osvetljen trg.
A saj veste, kako je – vsako mesto je lepo, če ga obiščete srečni.
Včasih pa pomaga tudi šampanjec za zajtrk in Pavarottijev Ti adoro.

 

Advertisements
Kategorije:ŠTIKLE & RUKZOKOznake: , , , , , , , , , , , , , , , ,

2 comments

  1. lep krog in zapis 🙂
    kakim americanom bi bil tole trip of a life time. nam je pa le lucaj stran in vcasih pozabimo to cenit

Komentiraj!

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: