Moški so v resnici veliko bolj praktični od žensk.
Ženske vedno znova zavijamo oči ob njihovem jutranjem počitkom na wc školjki, obsedenostjo z aplikacijami, fuzbalom, biciklom, kajtom, japonskimi noži in netflixom. Po drugi strani pa se sprijaznimo z njihovo plešo, višino, kilogrami in dioptrijo.
Oni to počnejo ravno obratno.
Izberejo si žensko, ki mu čim manj teži glede vseh zgoraj navedenih razvad, kajti njeno zunanjost z lahkoto regulirajo. Usmerjajo, kritizirajo in nadgrajujejo. Ne poznam ženske, ki bi moškemu težila, da si mora mazati plešo s kurjim drekom, ker je amonijak fajn za rast čupe. Ne sekiramo jih, ker imajo prozorne trepalnice, eno obrv in kosmate noge. Po nekaj letih teženja v trgovinah dvignemo roke v zrak in se sprijaznimo z dejstvom, da ne bodo nosili mokasinov, puloverja na golo kožo, 7/8 hlač in bunde s krzneno kapuco.
Sami ne bi spremenili svojega stila oblačenja, z veseljem pa kritizirajo ženske modne trende.
Letos poleti so bile najbolj na udaru hlače z visokim pasom. Tukaj je mladenke niso odnesle niti s kratkimi hlačami z visokim pasom, kjer ven kuka spodnja polovica riti. Po moje imajo načeloma s tem težavo moški, ki so v svojem otroštvu slinili po plakatih Samanthe Fox, ki je blestela v taistem jeansu. Zdaj moške visok pas opominja, da se je vrnila moda njihovega otroštva, in je Samantha letos 30 let starejša občanka. Poleg tega je že dolgo nazaj priznala, da je lezbijka, ki se najraje ukvarja z vrtnarjenjem in se marsikdo upravičeno počuti nategnjenega. Ker na žalost ni bilo obratno.
Moški nas najraje vidijo v oprijetih oblekah in visokih petah. Kar je res veselje pogledat, a zahteva veliko muk in odrekanj. Odrekanj, da se spraviš v tisto presneto ozko črevo od obleke in krvave žulje, da stopicljaš naokoli kot nimfa. Kje je zdaj tu pravica in kje enakopravnost?
Nisem še slišala, da bi kdaj ženska težila moškemu:
“Obuj tiste visoke pete, ki sem ti jih kupila za rojstni dan!”
Predvsem tisti, ki so manjši od svojih spremljevalk bi si jih lahko omislili. Visokim tega ni treba, ker si ne želimo, da bi kak neroden dedec v visokih petah zbil semafor na Celovški.
Prav posebej opasni so tisti moški, ki zagovarjajo naravni izgled. Glede na to, da večino časa ne mečemo frizbija na plaži, temveč v pisarni pod umetno svetlobo klofamo na računalnik, ki nam da lep, zelenkast odtenek, si zaslužimo kako plast bojnih barv. Poznam enega, ki je vedno težil zaradi nalakiranih nohtov. Trdil je, da morajo reveži dihati. Dihati na kaj? Na glivice?
Spet drugi moški trdijo, da mora vsaka ženska imeti rdečo žminko. Ja, prijatelj, kar našminkaj se v petek zvečer. Bi te rada videla ob 2 zjutraj z razlito šminko okrog ust, ko v kilometrski koloni čakaš na prazen wc in poslušaš neumnost ljubljanskih šlicov, ki pred stranišči ogovarjajo obupano čakajoče.
Ne vem pa, kaj si moški mislijo o umetnih nohtih in umetnih trepalnicah.
Predvidevam, da ni prijetno, ko se zbudi ob popolni neznanki, ki ji z oči bingljajo ostanki veveričjega repa.
Nekoč je Helena Blagne dejala, da nje njen moški nikoli ne vidi brez ličil. Blagor njemu! Večina ostalih nesrečnežev se vsako jutro zbudi z drugo žensko. A nam vsaj ne morejo očitati, da smo jim lagale. Kar vidiš, to dobiš. Ponavadi še več, kot se potem stlači »v stisni in dvigni« nogavice.
Očitno se je Heleni enkrat zalomilo in jo je Mitja dobil z viklerji. Zdaj pa poglejte, kam jo je to pripeljalo. Pri petdesetih je bolj seksi kot kadarkoli.
Ta kolumna je bila objavljena v prejšnji številki revije Obrazi. Nova je že v prodaji. In v njej resnična zgodba o kastriranih moških in novoletnih zabavah…
MOJ B®LOG 